| Pia's profilePia's PubBlogListsNetwork |  Tools  Help |
|
June 08 Življenje ni porničIn prav res ni.
Problem današnje mladine je vse prehitro odraščanje. Pa dobro, svet se vrti in mi z njim. Proti temu niti nč ne mormo.....uglavnem, današnji point zgodbe je, da mnogi živijo v nekem nerealnem, filmskem svetu in se predstavljajo življenje vse drugo kar v resnici je. Ko smo mlajši nas ovijajo v vato, fopamo se z ljubezenskimi in romantičnimi filmi na eni in streljanji, skakanji iz strehe na streho in dirkanj z avtomobili na drugi strani.
Mladi fantje, namesto da bi vzeli v roke knjigo o spolnosti ali pa bi se s punco preden se spustita prvič seksat mal pogovorila, raje na veliko gledajo porniče in si mencajo tisto premoženje med nogami. In potem pride prvi sex in si predstavljajo kako bodo kot Jonny Batina v filmu Zrele breskvice, najprej dobili pošteno zalogo oralnega sexa, ga nato punci kar porinili not (nej že poskrbi zase, sej v filmu tut) in potem sexali na veliko eno uro + še kakšno minuto več in ji nato na koncu pošpricali obraz z 2dl sperme in gospodičnica bo vsa zadovoljna. Povrh vsega bodo pa še razočarani ker punca ne bo imela velikih okroglih in umetnih jošk, tamale pobrite na nulo in ne bo skakala po njih kot da zadnjič sexa, povrh vsega pa ne bo orgazmirala ob pogledu na njegovga kurca. In potem pride realnost....oba živčna ko psa, en ne drug ne vesta kaj točno počet z jezikom in prsti pa dobro recimo da gremo čez to oviro...pa pride natikanje kondoma, ki ga veliko že vedno ne zna pravilno nataknit in zabava naj se začne....v dobrem primeru bo trajala 2 minuti, pa še to če bo tip nekaj časa porabil pri prodiranju deviške kožice. On bo ves vzhičen, ženske pa si rečemo "a to je to, al kaj?" in nam niti pod slučajno ni jasno what's the fuss about. Sej kasneje ugotoviš, tut tipi se naučijo zadržvat svoj orgazem, s spoznavanjem partnerja prideš tudi do tega kaj mu najbolj paše itd. Sej verjetno ste že dost stari, da razumete kaj govorim.
Jezna sem, na vse medije in tut starše, ki se svojimi odraščajočimi mladostniki ne pogovarjajo in jim ne razložijo stvari tako kot stojijo...sej se bo že nauču, zato pa je tok pizdarije med mladimi. Vsak bi rad mel idealnega partnerja, "a veš un k igra v Prison Jail-u jaaaa...on je men tok hud in ful bi mela tipa k bi mu bil podoben". Tipi pa iščejo porcelanaste , pofotošopirane ženske, ki jih v RL ni in so nakonc razočarani k ugotovijo da ženske nismo popolne kot tiste na naslovnicah. Leta, gravitacija in ostale stvari delajo svoje.
Rada bi, da folk postav na realna tla, neha konstantno bult v TV in se naslajat ob neresničnih podobah! Pejte ven, pa zbrište si filme iz glave, glejte jih za zabavo.
(Nobenga nočem odvračat od gledanja porničev, s tem ni nič narobe...sam prosim, vzamte jih samo kot zabavo, v pojstli pa le poskrbite za svojo punco drugače kot Jonny) June 04 Ženske smo z Venere, moški z MarsaJa, dolg časa je minilo od mojega zadnjega zmazka, pa naj bo danes nova otvoritev. K pisanju me je spodbudil, pred kratkim doživet, pogovor in sicer na temo "zakaj je bolš bit tip oz. ženska". Seveda, sem bila na strani da je boljše biti ženska, na drugi strani moj sogovornik, ki je bil prepričan da je bolje biti moški. Pa si oglejmo nekaj dejstev, tako negativnih kot pozitivnih za oba spola:
Biti ženska
minusi:
- pretirana čustvenost
- manjša fizična moč
- enkrat mesečne bolečine, tegobe, tečnost in PMS
- odgovornost (morebitna) ob jemanju KT
- ne mormo odkorakat stran če se nam "ponesreči" in zanosimo
- počasneje tečemo (nikol ne veš kdaj pride prov)
- ginekološki pregledi
- pritisk medijev glede lepote, urejenosti, itd
- zapravljanje denarja za kozmetične, frizerske, wellness, depilacijske in druge storitve
- diskriminacija v službah zaradi možne nosečnosti
plusi:
- urejenost in organiziranost
- vzdržljivost
- možnost roditi novo bitje
- določene prednosti zaradi določenih delov telesa
- smo lepše od moških
- sex nam je lažje dosegljiv (in lahko ga uporabljamo kot orožje)
- daljši orgazmi
- znamo se pogovarjat in poslušat
- hitreje odrastemo, dozorimo,...
- ah klinc, mamo joške
Biti moški (tole sm nardila s pomočjo nekaterih osebkov....sicr pr minusih niso prov zlo sodelval)
minusi:
- nenadna vstajenja junaka tam spodaj (tudi na neprimernem kraju, ob neprimernem času)
- težje prenašajo vročino
- redko dobijo plačano pijačo
- nimajo se možnost "mal polepšat", če jim narava ni podarila vsega lepega
- težje se zaljubjo (al je to +?)
- imajo potencialno možnost, da postanejo "copata"
- ne morjo razmišlat z dvema glavama hkrati(zna bit zabavno)
- PLEŠAAAA! (ok, flesh)
- možna impotenca na stara leta
- krajša življenska doba
plusi:
- res, prva stvar k mi je padla na pamet je to da lahko lulajo v stoje (in kjerkoli, kar nekateri s pridom izkoriščajo
 )- (baje) jih jemljejo bolj resno
- so fizično močnejši
- lažje dobijo službo in imajo (naj bi imeli) višje plače (haha,moj je že ne bo mel)
- neobčutljivost
- več ga nesejo (čeprov damo lohk tole pod -, ker preden ga začutjo tut več zapravjo)
- porabijo občutno manj časa za urejanje (pustmo metroseksualce)
- za več stvari jim dol maha (flegme)
- vrhunski kuharji so ponavadi moški
- bolje nastopajo na televiziji
Dobro, verjetno niti nism zajela bistva. Nekak sem se osredotočla na 10 točk v vsaki "kategoriji" in bil je en tak tok misli--> kar mi je padl na misel (oz. se spomnim iz pogovorov) sem napisala.
Uglavnem, bla bi moški za kkšn tedn. Pomoje bi bla zanimiva izkušnja, sam mislim, da bi kr pogrešala bit ženska....zjutri verjetno kr nebi mela kej počet pred špeglom
 . Ni enih brez drugih. Vem, da neb nikol mogla bit lezbika, ker vem kako težke smo lahko ženske....čeprov, če dobr premislm, tut z moškimi kdaj ni lahko, ker nekak ne vejo prov dobr kaj rabmo in jih je treba kdaj pa kdaj mal vodit. Še zmer sem mnenja, da brez moških (moškega, da ne bo sitnosti:)) nebi mogla. Mislm pa da je tut obratno. VI, dragi fantje, ne glede na to kako zelo se upirate in ne boste priznali, da brez nas ne morete. Če ne drugega je pogled na mimo-sprehajajočo hudo bejbiko (naj vas spomnim, da prihaja čas lahkih poletnih oblekic) lahko prav poživljajoč.
April 25 Spisek mojih 25ih najljubših stvari (in opravil:))Zadnjič sva se pogovarjale s P. in je rekla, da je sestavila seznam njej 10ih najpomembnejših oseb v življenju. Ker pa bi kaj takega verjetno zadržala zase, sem se odločila napisati seznam 25 najpomembnejših stvari v mojem življenju, ki so me in me spremljajo že dolgo časa. po 2eh dneh poštenega razmisleka le-ta izgleda nekako takole:
April 14 O rdečih čevljih, bogem mezinčku in kako so skoraj ugrabili NinoJa, včerajšnji večer je bil res pester. Babje priprave sva začele kakšno uro in pol pred odhodom in že doma je kazalo na dober začetek in še boljši konec. Ob kozarcih bambusov sva se z Nino polepšavala in urejale tiste malenkosti, ki jih tako ali tako noben ne opazi le ti se zaradi njih boljše počutiš. Po nekaj zamenjavah garderob in ugotavljanju kateri uhani in verižica najbolje sedejo k obleki in povdarijo dekolte sva se odpravile v center. Z par deci vina v riti ni 2x za rečt da je bilo najino razpoloženje na višku. Kot zmeraj sva pristali v Parlamentu, ki je bil ob prihodu še sumljivo prazen. A kakor hitro sva naročili novo dozo "čudežne" pijače se je za šankom zbrala...hm....lahko bi rekli zanimiva druščina. 3-je neizstopajoči tipi in visoka blondinka z očitno vidnimi podaljški v laseh. Po videnem so bili izredno dobro razpoloženi, od divjih plesnih vložkov do preverznega šlatanja. Najprej sva ugotavljali ali je tale tipo ki tako vneto raziskuje predele blondinkinega telesa njen tip. Čudno je bilo to da se nikol nista kušlna.
Kmalu so k sosednji mizi prisedli 3-je tipi in preljuba natakarica, ki nama je še minuto nazaj na vprašanje "če lahko še nekaj naročiva" odgovorila z zadirčnim "zdele ne morta", hitro priskaklja ter jim, kot da bi mela nitro v rit naštelan prijazno postreže. Seveda mi je zavrelo ampak sem zaradi stopnje alkoholiziranosti hitro pozabila na tole "nezgodico". "Šlatarja" pri šanku sem prijazno poprosila, če nama lahko naroči ker naju natakarice niso šljivile 5 posto (v Parlamentu očitno slabo prenašajo konkurenco). Kmalu zatem je bila pijača na mizi in kljub izrecnemu dogovoru da si bova plačale pijačo sami je seveda račun poravnal "šlatar" (aka Dejan). Zahvalile sva se mu in kaj kmalu je prisedel. Po kratkem in simpatičnem, popolnoma nevsiljivem pogovoru nama razkrije da je gej. Heh, končno sem spoznala geja (no, lahko da sem ga že pa še ne vem :)) in kljub prvemu dvomu mi je hitro postalo jasno da tip ne laže. Razvil se je zanimiv pogovor, prišli smo celo do tega da nama je preko nogometa razložil katero vlogo rad igra v zvezi....sam pravi da je napadalec. :). Izmenjali smo si cifre in se dogovorili da bomo, zdaj ko so taki prekrasni dnevi, šli na ocenjevalno kavico (to znači: sediš v lokalu, sončni špegli ti počivajo na nosu, opazuješ tipe in jih ocenjuješ od 1-10:)).
Večer se je nadaljeval v Bachusu, ki je bil po hitrem postopku zapuščen zaradi neprimernega vedenja nekaj moških osebkov in naslednji pristanek je bil v KMŠ-ju :). Za dobrodošlico me je en smotan preobilen dec pohodu in stopu mi je direkt na mezinčka da sm začela kr s tabelim gledat kr me je tok zabolel. Na wc ju sm si ga oblepla s hansaplasti da je blo vsaj za malenkost bolš. Muska je bla bl bedna ampak sva po še eni zastojnski pjači počas začele kr uživat. Ko sva dobile na grbo še dva mladiča se nama je pa sploh začel smejat. Uglavnem, okrog 3eh se je zabava končala zaradi mojga izredno bolečega mezinčka in komi sva na pol preprečkali Tržaško, ko pripelje mimo avto s celjsko registracijo, notr so bli 3-je al pa 4-je tipi, en kreten skoč vn, zagrab Nino, jst sm bla kkšne 2 metra za njo ker sem bolj počasi racala zaradi bolečin ampak v tistem trenutku nisem čutla čist nč več in sem se zakadila v tistga tipa, k jo je probu spravt v avto, brigal me je da je en vn iz avto stegval tisto roko in me šlatu po predelih kjer NE PUSTIM! in sam probat "rešt" nino. Un retardiranc jo je spustu, se vsedu v avto in za pozdrav nama še rekel "kurbi". Ajajajajajajaj, česa (ČESA) vse ne srečaš. Taki izmečki si po mojem mnenju ne zaslužijo naziv človeka. Nisva vedel a nej se smejeva al jokava, jst sm sam vedla da ne bom prepešačla do doma v svojih rdečih špičakih zato sem se preprosto sezula. Mal so me sicer žulile mrežaste žabe ampak je blo pravo olajšanje za mojga mezinčka. Na poti domov sva se toook presmejale, vrhunc je bil pa itq takrat ko je nina s svojimi lucky šuzi zagazila v gnoj k je hotla jt opravt manjšo potrebo za en grm :). V bližini doma sva dobile še eno preganjavico k sva mislne da naju tist tip k je hodu za nama zasleduje in sva začele laufat ko kure, un je pa sam čukast gledu in zavil v drugo smer. Seveda sva zopet, kot vsakič prej, sanjale kako bi pojedle eno pico. Naslednjič si nardiva zalogo :)
Blo je supr! April 09 Ah kr neki!Ladies and Gentlemen of the class of ’97 If I could offer you only one tip for the future, Enjoy the power and beauty of your youth, oh nevermind, Don’t worry about the future, or worry, but know that worrying is as effective as trying to solve an algebra equation by chewing bubblegum. Do one thing everyday that scares you Sing Don’t be reckless with other people’s hearts, Floss Don’t waste your time on jealousy, sometimes you’re ahead, sometimes you’re behind, Remember the compliments you receive, forget the insults, Keep your old love letters, throw away your old bank statements. Stretch Don’t feel guilty if you don’t know what you want to do with your life, Get plenty of calcium. Be kind to your knees, you’ll miss them when they’re gone. Maybe you’ll marry, maybe you won’t, maybe you’ll have children, maybe you won’t, Dance, even if you have nowhere to do it but in your own living room. Read the directions, even if you don’t follow them. Do not read beauty magazines, they will only make you feel ugly. Brother and sister together we'll make it through Get to know your parents, you never know when they’ll be gone for good. Be nice to your siblings, they are the best link to your past Understand that friends come and go, but for the precious few you should hold on. Live in New York City once, but leave before it makes you hard, Travel. Accept certain inalienable truths, prices will rise, politicians will philander, Respect your elders. Don’t expect anyone else to support you. Maybe you have a trust fund, Don’t mess too much with your hair, or by the time you're 40, it will look 85. Be careful whose advice you buy, but, be patient with those who supply it. But trust me on the sunscreen Evo, tole pesmco sm včeri in dons ene 15x poslušala. Taka "fajna" je. Uglavnem sm kr dobila navdih kako ravnat v eni specifični zadevi in jo včeri konkretno zaključila. Sm rabla sam mal po mizi udart. Zdej pa grem rešvat še ostale dileme v moji glavi ki mi preprečujejo konstruktivno učenje rima. Včas je pač treba bit pizda. Have fun! April 03 Ti ni všeč kar bereš? Ne beri!Evo, pršla iz »službe«. Narekovaji zato, ker bi temu bl težko tko rekla. Uglavnem, inštruiram enga tamalga (no ja, ni glih tamal kr je sam 1 let mlajši pa ene 20 centi višji od meneJ) matematko. In D. je totaln pozitivc....faca....že dooooolg časa se nism mela tok dobr in že dolg se nism tolk nasmejala. Me vse trebušne mišice bolijo (dobr trening je tale smehJ). Na konc bi se mi zdel še najbl fer da bi jst njemu plačala in ne obratno. Sm vrjetno mela jst od njega več kot on od moje razlage polinomov. Prov spravu me je iz tele zone (cone?) somraka v kteri sem že ene par dni. Mi je blo »ravno« za vse. Totalno za vse. Še k sm bla pod enormno dozo ženskih hormonov se mi še jokat ni dal....ah bluzim. Uglavnem, spet sm stara jst. Ampak! Z inovacijami. Od zdej naprej (pozor!egoizm alert) bom jst, ups, Jst na 1. mestu. Prilagajam se samo še tistim, ki si bodo to zaslužl. Za ostale mi po pravici povedano dol maha. In se sploh ne bom več sekirala in si žrla živce zarad stvari in zarad ljudi k tega niso vredni. Tist, za katerga smatram da sva si v razmrju (bodisi prijateljskem, kolegialnem, partnerskem) enakovredna s tistim bom sklepala kompromise. Ostali bodo postavljeni v vrsto po principu »kdor prvi pride, prvi melje«. In ja, joj, vem tole se sliš totalno hm....sploh ne najdem besede-egocentrično? Ne. Nesramno? Tudi ne. Nevljudno? Hah...ne, ne tut to ne. Spoštljivo, pošteno? E, to je tisto. Spoštljivo do mene in pošteno do ostalih. Nekdo mi je par let nazaj rekel "Najprej imej rada sama sebe, šele nato ljubi druge" in zdej je pršu čas da začnem ljubiti. Ljubiti sebe. Ljubiti osebe, ki so tega vredne. Ne bom več razsipavala s svojo radostjo zato da bo folk to lahko s pridom izkoristil, se naveličal in me dobesedno poteptal. Nisem več naivna deklica, kakršna sem bila preden sem šla skozi kar nekaj bolečih šol. Čez eno celo pred kratkim. Ne bom se več pustila prizadeti s strani ljudi, ki so jim nepomembne stvari/neobvezna druženja/malenkosti več vredne kot jst. Jebite se! Ne bom se več trudila, če se trud ne bo povrnil. Škoda moje energije in dobre volje. In od zdej naprej bom bla pozorna na dejanja. Ne na besede, na dejanja. Uf, dobr se počutm. Po ene 4, 5ih letih prepričevanja dveh oseb da naj končno opazim nezgrešljivo mi je kapnl! And it feels good.
Vsaka podobnost z resničnim življenjem NI naključna.
L., G., A., N., P. --- ni besed k bi opisale kok mi pomente.
Pa lahko noč!
March 28 Ko rabiš tolažboJa zdej bi jo pa res rabla. Spišem doooooolg blog in ta neumn računalnik mi vse zbriše. Kurc, k maš slab dan maš SLAB dan.
Uglavnem dons sm neskončno hvaležna moji ženi ;). Hvala ti da si ob meni, da vem da te lahko pokličem kadarkoli (magari ob 3eh ponoč), da si najboljša družba, da veš kdaj me morš sam objet brez besedičenja, da mi nikol ne zameriš k nardim al pa rečem kkšno bedarijo, da sm ti hvaležna da mi direkt poveš če sm ga kje posrala, da si iskrena, da ne zahinaviš, da si moja najboljša pivska družba (nobena xy velika družba se ne more kosat s tem ko sva same), da si prpravljena kljub utrujenosti vedno prletet, da mi znaš vzbudit slabo vest ob pravih trenutkih, da si edina kateri lahko povem vse, hvaležna sem ti, ker mi zaupaš, ker sam midve razumeva določene stvari. Uglavenm CENIM TE in to kar imava.
Dokler naju smrt ne loči. Pa še pol ga bova v peklu skup srale
 p.s. Na živce mi grejo ljudje, ki jim nakažeš da rabš eno tolažbo pa so tok obremenjeni sami s sabo da tega ne opazjo. Argh. <- v tej temi se je vrtela ostala polovica bloga March 21 Občutek krivde? Ah kje!Pred časom sta me Ana in njena (khm) možačasta prijateljica Branka vprašali če se kdaj počutim krivo, ker "izkoriščam" moške. Mrhovinarje ali jastrebe, kot sta jih poimenovali (op. mene: mrhovinar oz. jastreb je človek, ponavadi moškega spola, ki v lokalu preži na svojo "žrtev" in ji plačuje pijače iz razloga, da jo dobi v posteljo). In sem jo vprašala zakaj le? Seveda sem od Ane dobila njen pomenljiv pogled v stilu "aha...in zakaj ne?". Več kot očitno je bila željna nadaljne razlage in sem ji seveda ustregla. Torej, moja teorija temelji na tem, da če tip pride do mene in me povabi, da mi plača pijačo, privolim. NI me vprašal "a bi se dala dol z mano?", NI mi rekel "rd bi te porinu", NI mi postavil pogoja "če ti plačam pjačo, mi boš dala". V vseh teh primerih bi pijačo zavrnila, a v primerih, ko mi je ponujena pijača naredim iz sebe naivno blondinko in igram igro "kako prijazni fant, plačal mi bo pjačo"
. Kaj je v njegovi glavi in kaj on razmišlja da bo dobil v zameno za pjačo me NE zanima in tudi brez slabe vesti odklonim kakršno koli nadaljne povabilo, pa me briga če je to vprašanje postavil po eni ali 5ih plačanih pjačah. He's bad. Če niso želje, pogoji al karkoli že JASNO izraženi se sploh ne sekiram. Zakaj odklonit zastojn pjačo in ne prihranit tistih par € na račun naivnežev? Če sem že ravno samska in je fant simpatičen z veseljem privolim povabilu na kavo ob kakšnem drugem dnevu in priložnosti. Z veseljem tudi počastim tist kafe. Vendar, če misli, da bo prišel do mesenih užitkov zaradi plačanih pijač se moti, ker žal nism naprodaj. To logiko lahko uporabi v najstarejšem poklicu na svetu, pri meni ne. Pa da ne bo kdo mislil, da v razmerju pustim, da vse plačuje tip. Ne, sem striktno za to da se razdelijo stroški. Ne zdej, da vsak račun delita na polovico in zgledata ko dva idiota tm pr mizi, ampak enkrat eden, drugič drug. To lahko tut potrdi velik ljudi, eden je to izkusil že na 1. zmenku pa mu ni blo ravno všeč :). Ampak, to je moje načelo in se ga mislm tut držat.
Uglavnem, Ana niti ni bla zadovoljna z mojo razlago ampak sva se pač strinjali in prišli do zaključka "vsakemu svoje". Tudi ona izkorišča Branko na način, ki meni ni všeč pa ji zarad tega ne bom težila. Nekje dobiš, drugje izgubiš. Kurc, tak je lajf.
Lahko noč.
p.s. Mojim sotrpinom želim jutr OBILO sreče, v petek se gremo pa prodajat(Štibi: "Ljudje hodjo žurat zato da se prodajajo. Po njih ni dovolj povpraševanja, zato se morjo hodit prodajat." --> da ne bomo tu o primitivizmu  )March 20 Ne diraj!Uf, včeraj sem na avtobusu skoraj zgubila živce. Razlog? Gužva. Pa dobro, niti ne bi bil tak problem, če bi mel folk MALENKOST spoštovanja do osebnega prostora posameznika. NEEEE! Za to očitno 3/4 ljudi sploh še slišal ni, kaj šele da bi se tega držal. Se postavi zraven tebe tok tesno da se komi premakneš, ob vsakem ovinku/grbini/bremzanju se nemarno podrgne vate in kljub temu da ma tistih 20 centi pred svojim nosom frej se ne bo premaknu/premaklna tolk da te pusti dihat. In najhuše so stare babice, k te uporabjo za neko oporo. In sploh nočejo dojet namiga ko jih ene 2x spodbodeš s komolcem. K bi ji kr zabrusla da nej se drži tiste štange bl na trdo al pa nej se premakne. Pol pa itak slišiš "kok je ta mladina nevzgojena" Ma je** se! In da ni blo zadost. Ah kjeeee....folk opleta s tistimi svojimi mokrimi marelami, držijo jih stran od svojih hlač, da jih ja ne bodo zmočil in jih briga če si pač ti tm k bi mogla bit njihova marela in te seveda zmočjo. Pa da bi bil vsaj en tolk, da bi reku "se opravičujem" pa tisto svojo dežno-streho položu na tla al pa v en kot. Argh....Kok me to razjezi. Nism zdržala tega drgnjenja in močenja prov dolg zato sm 2 postaji prej izstopla in kljub temu da sem bla premočena in me je zeblo ko cucka sm se, ko sem pešačla proti svojmu cilju, počutla velik bolš k med tistim imbecilnim folkom na avtobusu. Mela sem srečo, da ni poletje, kr bi sam še kakšno podpazduho dobila pod nos od ljudi, ki jim je vsen a diši a smrdi in se prime tiste štange nad glavo in ti svojo podramensko področje podrine pod nos....Noro.
Sovražm tut ljudi, ki pri pogovarjanju s tabo nimajo neke distance. Se pogovarjaš z njim/njo in maš občutek da ti bo v faco zlezu/zlezla, in je tok blizu, da čutš glih vsako sapo k pride iz ust. Bl k se umikaš bol leze k teb. Pa HALO, sej te slišm tut če je pol metra med nama. In bog ne dej da se taka oseba mal preveč napije...in ti začne v lokalu kej razlagat...in začne lezt v tvoj uho...in kr čutš kaplce sline k špricajo okol...ogabno. Vsake tolk časa ga/jo pa še mal zanese in se neokusno podrgne po tvoji faci. Me mine. Sploh pa kadar kkšn tip pride osvajat in misle, da če bo tok blizu da bom zavohala tistih 5 kaplc Hugo Bossa, bom pa kr z njim. Uf, kr zmrazi me.
Mi je jasno, da kadar je taka gužva da se je treba "sardinirat" pač ne morš glih zahtevat da se te nej nihče ne dotika, ampak kadar je le-to možno me pa takele stvari vržejo iz tira.
Očitno mora bit res na tleh zarisana tista zelena črta (ala v bankah) da se folk zna pravilno postavt. Sploh nočem vedet kako bi zgledal na poštah, bankah, lekarnah...itd če nebi blo teh črt. Pomoje bi se mi nekdo čist za hrbet postavu, medtem ko bi kupovala test za preverjanje nosečnosti in s svojo nadležno sapo na mojem vratu mi sporočat "dej pohit, men se mudi".
ZELENA ČRTA (klik)
Od zdej naprej bom s sabo nosila zelen marker. Pa bomo risal črte (ti stoj za temle, jst bom pa tle, pa se bomo pogovarjal). Bom vsaj lahko ohranla SVOJ osebni prostor zase. March 19 Sindrom "te prime, pa te mine"Vsak izmed nas je verjetno dal skozi to obdobje življenja. Nekateri s(m)o še kar ujeti, drugi so že "preboleli", spet tretji za njim trpijo vse življenje. Za sindromom "te prime, pa te mine", namreč.
Verjetno ste že doživeli, da ste si močno želeli kakšno stvar ali osebo, na daleč vam je bila extremno zanimiva, privlačna, nekaj na njej v vas je zbujalo hrepenenje. Pa se je zgodilo, da je ta stvar (ali oseba) prišla v vaše roke in hop, kar naenkrat postala-vsakdanja, skoraj običajna...pravzaprav taka, da ste se vprašali "ja kam sm pa jst gledala(gledal:))????". Zanimanje je izpuhtelo in spet smo se podali na iskanje nečesa nedosegljivega. Slej ko prej se je ta začaran krog ponovil in zopet smo ujeti v mrežo razočaranja, ko smo skrušeno ugotovili, da ima Tisti, ki smo ga gledali kot Boga prav vse tečne človeške lastnosti in da tista vsemogočna stvar, za katero smo zapravili celo premoženje po 3eh dneh izgubila fantastične "funkcije".
Izhod iz kroga je težak, predvsem če se tiče naših razmerij. Kako najti osebo, ki bo zanimiva tudi če bo na dosegu roke? Nekateri se pač zaljubijo, drugi celo življenje iščejo "tisto nekaj boljše", ki v resnici niti ni boljše od prejšnjega, predstavlja le izziv, spet tretji pa se pač "sprijaznijo".
Kar pa se tiče stvari (takšnih in drugačnih) niti ni take krize, če se kdaj podamo na kakšen brezglavi nakup, pa čeprav naslednji dan ugotovimo da tega pravzaprov sploh ne "nucamo". Ah, kolikokrat sem šla v afektu razočaranja in jeze zapravljat svojo štipendijo za nepotrebne drobnarije, da sem se malo potolažila, naslednji dan pa ugotovila, da niti 3/4 stvari niso ravno življenskega pomena. Dobro, vsak ima tisto nekaj, ki mu v določenem trenutku vzbudu tisti lažen občutek zadovoljstva in/ali olajšanje- pa naj bo to športanje, nažiranje s čokolado, razbijanje steklenih kozarcev, kričanje, jok, nabijanje glasbe, nakupovanje, gledanje obupnih romantičnih filmov, žuranje, (pitje), opravljanje, pospravljanje, analiziranje, skakanje iz ene zveze v drugo,......in s tem ni nič narobe. Pozorni moramo biti le toliko, da ob tem našem neprištevnem obnašanju koga nenamenoma prizadanemo.
"Življenje ne bi bilo tako zapleteno, če si ga ljudje ne bi sami zapletali."
Pa nej bo to vse za danes. Grem si raje privoščit eno tako "žensko" razvado. March 15 Zvončki in trobentice......aaah, pomlad se nevzdržno približuje. Topli dnevi in jutranje cviljenje ptičev to že jasno oznanja. Kok je fino it popoldan se počit za eno mizo ob Ljubljanici, naročiti dobro kavo, se prepustiti sončnim žarkom in vrvežu okoli nas.
Poleg narave pa se prebujamo tudi mi, ljudje. Lepi, sončni dnevi odganjajo zimsko slabo voljo, končno lahko odvržemo tiste težke plašče in jakne (čeprav letos niso bili ne vem kako težki) ter si nadenemo lahkotnejša oblačila. Vedno več gole kože je na ogled in hormoni začnejo divjati. Vsa sproščenost ki visi v zraku deluje tolk zlo blagodejno. Čemu danes ta hvala pomladi? Ker me začenja RAZGANJATI...in...in....ker sem tooooooolk zalublena, da ne vem kako bom zdržala tole pomlad za knjigami. Zuni so nori dnevi in enostavno ne morem sedet pr mir in početi nekaj kar bo koristilo moji prihodnosti. Misli mi konstantno uhajajo k eni sami stvari. Vsi tisti k ste že občutil kako je to k si totalno nor na eno osebo, veste kako mi je.
Uglavnem, tole sem mela namen napisat takoj po tistem komentarju, ki mi ga je M. (aka rahlo šovinistični sošolec) napisal pa se mi zdi dans nekak boljši trenutek, ker sem čist ah, sploh ne vem kako nej vam opišem to razpoloženje.
Fantje, moški, kakorkoli že; super ste. Zbrala sem par izjav (iz lastnih izkušenj in izkušenj še nekaterih damic) za kaj smo Vam ženske neskončno hvaležne in zakaj Vas imamo rade:
Že vidim, pomlad in poletje, divje bo :) R. rada te imam. March 13 Kako uresničiti svoje divje fantazije...fantazija -e ž (i)
1. prosto kombiniranje misli in predstav,
domišljija: fantazija ga je zanesla predaleč; v fantaziji si slikati lepoto tujih dežel; neusahljiva, ustvarjalna, živahna fantazija // sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima fantazijo; dramiti, krotiti fantazijo; dela brez fantazije; bujna fantazija; vse to je le plod njegove fantazije 2. predstava, ki ni osnovana na
resničnosti: kar je rekel, ni resnica, ampak fantazija; meglene teorije in fantazije; ekspr. živi v praznih fantazijah / bolezenske, vročične fantazije fantaziranje -a s (i) glagolnik od
fantazirati: brezplodno, nebrzdano, slepo fantaziranje / bolnikovo fantaziranje / kdo bi verjel takemu fantaziranju ...
Vsi jih imamo, vsem se vsake toliko časa prikradejo v misli in vsi kdaj pa kdaj stremimo k uresničitvi...ahh...kaj je lepšega od fantazij. Naša bujna domišlija nima meja in izmislimo si lahko vse mogoče. Pa če to pomeni, da bomo mogoče le za trenutek ubežali sivemu vsakdanjiku.
S P., s katero se zelo dobro poznava, se velikokrat pogovarjava o čem sanjariva, kaj je tisto ki bi naju popeljalo do recimo temu, željenih užitkov. Fanazija, ki je v mislih obeh je na 1. pogled preprosto uresničljiva-lokal, postaven neznanec s prodornimi očmi ki te prime za roko, brez besed odpelje v hotelsko sobo, živalsko po..... in odide tako kot je prišel-brez besed. Na drugi strani pa sama stvar ni prav lahko izvedljiva. Zakaj? Kot vse ženske, tudi midve sex povezujeva s čustvi. V fantaziji ti čustva ne morejo preprečiti spozabe, v realnosti (žal?) lahko. Ne predstavljava si, da bi se dale dol z nekom, ki ga ne poznava, do katerega ne čutiva ničesar in tu so še drugi dejavniki ki preprečujejo preprost skok v posteljo-najina (pretirana) zaskrbljenost glede bolezni in navsezadnje posebni osebi, ki sta v najinih srcih. Kako torej združiti fantazijo z realnim stanjem? Preprosta rešitev se imenije Igra vlog. Hja, ampak kako to idejo predstaviti svojemu partnerju na nežaljiv način in tako, da ne bo vse skupaj narobe razumel.
Uglavnem sestavili sva cel plan, kako razložiti da mora On igrati neznanca (1x mu naprimer poveš, da greš ven s kolegicami in mu tudi točno poveš kam greš), a zaigrati ga mora sam (ne smeva vedeti, da bo prišel, mora te presenetit). Normalen odziv ko vidiš fanta v lokalu je jasno to, da greš do njega, ga pozdraviš itd...Vse kar bi on moral narest, da bi bilo jasno zakaj se gre, je to, da bi položil prst na ustnice (moje, ne svoje:)) in odigral igro. Idealna rešitev, kjer je volk sit in koza cela. Če nama kdaj rata, bom poročala :).
Uresničitev fantazij lahko torej kdaj pa kdaj združimo z realnostjo in vse skupaj pošteno popestrimo. Prevečkrat tega ni dobro izvajati, določene fantazije (varanje, forsiranje FFM če se 1.F s tem ne strinja(enako velja za MMF), "mučenje"...) pa naj za vedno ostanejo le fantazije.
Ni je stvari, ki bi v fantazijah bila prepovedana. Ne glede na to o čem fantazirate, še zmeraj ste normalni. :)
Ne smemo pa dopustiti, da nam fantazije krojijo življenje. Z nogami stojmo trdno na tleh, le kdaj pa kdaj pustimo, da nas spodnese in uidimo v svet fantaziranja.
CARPE DIEM!
March 12 Brez pravega navdihaAh dons že vidm da bo tale sestavek zgolj eno nabijanje v tri krasne, glede na to da sem vesela in srečna, moja [sarkazem on] izredna sposobnost pisanja [sarkazem off] pa pride na plano ko sem v totalnem sra....khm.
Torej, včeraj sem obiskala predstavo "Penisov monolog" z Jernejem Kuntnerjem v glavni vlogi, kjer, na kratko rečeno, eno uro in pol govori o-penisu (naj omenim, da sem za to veleumno predavanje odštela 12,50€:|=2,995.50 SIT). Kljub začetnemu dobremu vtisu o številu MOŠKIH gledalcev mi je hitro postalo jasno, da niti eden ni prišel tja ravno prostovoljno. Tistih par primerkov, ki so bili med trumo žensk željnih izvedeti kaj več o tem skrivnostnem "organu" (ki niti ne bi bil tako zelo skrivnosten, če bi moški dejansko kdaj točno povedali kaj jim paše...dobro to spada v drugo temo), pa je delovalo popolnoma izgubljeno, nataknjeno, tečno...Prav vsak izmed njih pa je delil svojo roko z nasprotnim spolom (homoseksualnih parov nisem opazila). Med samo predstavo s(m)o ženske uživale medtem ko sem na moških obrazih opazila zgolj nasmeške, pa še za te ne vem če niso bili "ustavarjeni" iz uvedevnosti do igralca. Eno poglavje pa je sprožilo ravno obraten odziv...tema: Varanje (ja z veliko začetnico) in napotki za varanje. Ženski smeh je potihnil, medtem ko se moški prav vživeli. Kot gobe so srkali tistih 5 ali 6 nasvetov, ki jih je Jernej nesebično delil, medtem ko s(m)o ženske vsake toliko časa vzdihnile. Pa dobro... Vsem moškim pa je sigurno v spomini ostal naslov vsakega poglavja, saj je le-tega na tabli napisanega okrog prenašala lepa mlada dama v hotkicah in svetlečo roza topu. En moški primerek je več kot očitno obrnil glavo za 90°...žal pa je moral po 2. obratu odnehati, saj njegova dama ni bila ravno zadovoljna. Ne vem kaj mu je rekla, vendar naslednjič je izgledalo kot da vidi skozi prenašalko....Mi je prav žal, da je nisem po koncu vprašala s čim mu je zagrozila.
Moram rečt, da si po vsem slišanem resnično ne želim biti moški. Saj ne da imam to željo; ženske imamo kljub vsem tegobam toliko privilegijev (banalni primer, ampak tolk je fajn ko prideš v Globala in zakorakaš mim varnostnika, tist tipček, ki pa je s tabo mora pa plačati-sva ravno zadnjič s P. to debatirale) da ne bi zamenjala niti za sekundo.
Ah, popolnoma neproduktivno pisanje. Pa da ne bo takole ostalo še ena....hm....recimo temu basen:
Je bil ptiček, ki je padel iz gnezda in zaradi nizkih temperatur ga je blazno zeblo. Mimo je prišla krava in se ponesreči podelala nanj. Ptičku je bilo kljub smradu (je pač vzel v zakup) toplo in je začel prepevati. To je slišala lisica, ki ga je potegnila iz dreka in ga pojedla.
Torej:
--> Ni vsak sovražnik, ki te v drek potunka in ni vsak prijatelj, ki te iz dreka potegne.
--> Če se maš fajn, drž gobec.
Arrivederci.
March 09 Danes bo lep danJoj, kok me je pa včeri presenetu moj najdražji brat. Za dan žena mi je kupu eno bonbonjero. Zakaj me je vse skupi tok presenetl? Ker je moj brat eden izmed največjih antitalentov kar se tiče pozornosti/daril itd. Še kadar kupuje punci darilo za obletnico moram vedno z njim, da mu mal svetujem in pač povem da tuš gel in glavnik ravno ni primerno darilce :). Pa je drugače res fejst fant, sam ko pa pridemo v romatične vode je moj brat kot na 1. uri plavalnega tečaja.
Uglavnem, point je v tem, da damo žensko veliko na te male pozornosti. Pa naj bo praznik ali ne. Žal pa je moškim ali težko, ali pa se sploh ne spomnejo na kakšno drobnarijo (bonbonček, sms kar tako, jutranji klic za dobro jutro, objem na najbolj "neprimernem" mestu...) in tako ženske čakamo in čakamo da se bo to zgodilo. Ko pa se, vse blažene hodimo okoli in se zahvaljujemo tisti sili nad nami ker nam je poklonila tako čudovitega moškega v našem življenju. Žal pa tudi ta občutek mine in smo zopet pri....čakanju. Jasno mi je da so pač moški drugačni od nas (drugi planet pri kraju izvora je dober pokazatelj tega) ampak vseeno sem mnenja da bi se lahko večkrat potrudili. Kdaj pa kdaj se vprašam zakaj strast pojenja pri dolgih razmerjih? Dva sta lahko še zmeraj zaljubljena, razumeta se 1A, dopolnjujeta,....a sexata pa še zmeraj le 1,2, mogoče 3x na mesec. Čemu? Moja zdrava pamet mi pravi, da se tako ženske kot moški navadijo (navadimo) na človeka in določene stvari postanejo samoumevne. Pa ne bi smele. NIKOLI ne smemo dopustiti, da postane odnos monoton. To pa ne pomeni, da bomo zdaj vsak dan počeli nekaj drugega, ker to ni niti časovno niti fizično izvedljivo. Pravim, da so "pozornosti" na vsake toliko časa izredno zaželjena stvar. Na Valentinovo se po mojem mnenju sexa na veliko. Še tisti, ki niso dobili že kar pošteno obdobje, dobijo. Zakaj? Moški si reče "joj, dons je pa valentinovo, morm moji babi neki kupt, drgač bo spet vsa tečna", ženska se doma razveseli tiste 3x preplačane vrtnice (Valentinovo postaja trgovki praznik) in zaradi dobre volje, odgnanega stresa ter skrbi vsa vesela poskrbi za moža (fanta, moškega, wtevr). Pomemben faktor tu je razbremenitev. Kako boš ves sproščen sprostil svoje nagone, ko pa v glavi nosiš težo nevemkolikože opravkov? V tej množici obveznosti pa je lepa pozornost kot obliž na vse neprijetne misli.
Ah, kok sm zabluzila. Pa da zdaj ne bom izpadla kot neka feministka (ko sem že ravno včeraj udrihala po šovinistično obarvanih mislih moških) bom seveda povdarila, da ni vse na moškem. Slovenske ženske so zagrenjene kot redko katere. Veliko se jih sekira zaradi tistih par kil preveč (namesto, da bi jih ZNALE nositi), pa zaradi čudne oblike riti (fitnes dela svoje), pa zaradi povešenega premoženja pljuč, kar je pač posledica hranjejnja 1 ali 2eh otrok, itd. Hkrati nas pa iz naslovnic revij očitajoče gledajo obrazi in telesa manekenk in z udarnimi rozastimi naslovi na modri podlagi sporočajo kako bomo shujšale kar 4 kg v enem tednu. Bullshit, zakaj pa bi sploh morale shujšati? Zakaj ne napišejo članka kako se bodo ženske, debele, suhe, take in drugačne, DOBRO počutile v svoji koži? Zdrava mera samozavesti privlači moške bolj kot breskvasto oblikovana rit. Madona, ženska bi morala ponosno stopiti v trgovino s perilom in prodajalko povprašati po svoji številki (pa naj bo to 36 ali 46) tistga rdečega čipkastega perila, ki si ga ogleduje v izložbi že 1 mesec. Pa čeprav bo zanj odštela znesek 3-dnevnega nakupa v špeceriji. Doma naj si ga pred svojim moškim ponosno nadene, zapleše en striptiz na komad Toma Jonesa in se ne ozira na tiste slepe potnike na njenem telesu. Sproščenost zaradi posteljne telovadbe pa lahko zdaj oba uporabita za lažje urejanje neporavnanih računov.
Vi Moški pa se le potrudite in opazite da se je vaša draga potrudila za Vas, pa če ne ravno z dragim rdečim perilom pa s kakšno drugo "žensko" stvarjo. Pohvalite jo....to nam veliko pomeni.
Grem izkoristit lep dan, ki ga bom zaključila s poslušanjem Dragojevića. Danes celo v živo :)
March 08 Pa smo dočakale......ekonomsko, politično in socialno enakopravnost namreč. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. V Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah.
(citirano iz Wikipedije) Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.
Hja takole so se "borile" ženske za pravice, danes pa ta praznik dekleta, punce, žene in matere na nek način izrabljajo (izrabljamo) da se naši moški spomnijo na nas s kakšno malenkostjo. Pa jih večina sploh ne ve zakaj se pravzaprav ta dan praznuje :).
Z mojimi damicami (beri: prijateljicami, društvo PUPA) smo se sicer zmenile, da si bomo na ta dan privoščile in obiskale Venera shop. S kakšnim namenom? Jah, da si druga drugi kupimo kakšen spolni pripomoček in kdaj pa kdaj dokažemo našim slabšim? boljšim? recimo enakopravnim polovicam, da zmoremo tudi brez njih. Se zadovoljiti, jasno :). Žal smo morale vse skupaj prestavit, saj je bil včeraj kar pester večer in noč in zgodnje jutro :) Premalo spanca in mjavkanje v glavi kot posledica gradnje hiš iz bambusov.
Moram povedat, da sem se mela včeri TOK fino. Kljub slabi jutranji novici, katero sem prebolela z dvema cigaretoma in ponavljanjem mota "če ne to leto, pa naslednje", se je dan razvil v znamenju zanimivega pogovorom z mojimi damicami+mojim (rahlo šovinističnim:))) sošolcem, ki me je spravil v stanje brezskrbnosti. Večer se je začel po babje...5 žensk na kupu s polno novic iz tekočega življenja je okupiralo mizo v Parlamentu in današnje vreme je dober pokazatelj kolk smo imele za počvekat :). Večer se je nadaljeval z dodatki moške družbe in kljub določenim nesporazumom med mano in enim izmed členov moške verige sem dobila za 8. marec izredno lepo darilo. Sicer on ne ve, da sem to vzela kot poklon, a važno da vem jaz :).
Jutranje vstajanje, je bilo kjub dobri volji podobno natezanju na natezalnici, v vlogi mučiteljice moja glava, v vlogi mučitelja pa zoprno zvonenje sambe iz zvočnikov mojega telefona. Današnj iodhod na faks je bil mučen. Redki so bili trenutki, ko sem nekaj naredila z večjim odporom. Pa da ni bila glava, občutena kot vodni balonček prenapolnjen z vodo, dovolj...NEEE, tja in nazaj sem imela tako neverjetno srečo na avtobusu, da je nekdo širil neprijetne vonjave. Pot na faks je bila zaznamovana s človekom, ki je očitno uspel razviti fobijo pred milom in vodo, nazaj pa je neka starejša teta očitno imela probleme "z zadrževanjem", če me razumete. Saj mi je jasno, da ko si star določene stvari niso več tako samoumevne, a moj tolerančni prag je bil zjutraj v minusu. Pa nisem nestrpna, da me ne boste narobe razumeli. In ko smo ravno pri nestrpnosti...zadnje čase srečujem vedno več in več moških, ki kažejo znake šovinizma. Ves ta vzorec opazovanja se je pričel z mojima dvema sošolcema, skoraj vsak naslednji, ki sem ga srečala pa je imel še za stopničko višjo atoleranco do žensk. Po eni strani te hoče spravit v posteljo, na drugi strani smo pa (citiram)"tako ali tako dobre samo za v kuhno". Tako da če se najde kakšen pogumnež, ki bi mi to razložil (mogoče so bili prevečkrat razočarani, imajo majhno samozavest-spodaj in zgoraj :) in si morajo dvigovati lasten ego z zaničevanjem drugih ali...?) je vljudno vabljen, da mi ponudi predavanje o tem novem mišljenju moških. Obljubim da si bom delala zapiske :)
Zdaj pa novim zmagam naproti. Pa čeprav v temi in v družbi dežnih kapljic.
Over and out.
Za ženske (<- klik, klik)
|
lep dan!
|
|
